Velika planina

VELIKA PLANINA

Velika planina se v Kamniško-Savinjskih Alpah razprostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 metrov nadmorske višine z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 metrov nadmorske višine.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta iz njiju nastali udornici. Velika planina je znana tudi po značilnih kraških vrtačah. 

Življenje na Veliki planini se je začelo že v prazgodovinskem času, na kar opozarjajo arheološke najdbe. Najstarejša pastirska koča sega v 16. stoletje. Vse pastirske koče so bile med drugo svetovno vojno uničene, tj. požgane od okupatorja. Prav tako je bila požgana kapelica Marije Snežne, ki je bila po načrtih našega priznanega arhitekta Jožeta Plečnika postavljena leta 1939. Kapelico so ponovno obnovili leta 1988; po predlogi arhitekta Kopača.

Velika planina je poleg pastirskih koč in ostalih etnografskih značilnosti (žlice, noži, zajemalke …) poznana tudi po siru, ki se mu reče trnič (posušen sir hruškaste oblike).

Ostale zanimivosti in informacije si lahko ogledate na: www.velikaplanina.si

 


banner-fiskars-728x90